Vikend pohod na Triglav nam je v vseh pogledih uspel. Rezervirali smo si tri dni in v tem času smo veliko videli in prehodili. Zbrali smo se navsezgodaj ob 4.45 uri pred Gasilskim domom na Brezovici. Z gasilskim kombijem in posebej rezerviranim šoferjem smo se odpeljali do Pokljuke. Peš iz Pokljuke smo štartali ob 5.15 minute in skoraj po mraku hodili po lepo poraščeni gozdni poti. Prvi postanek in okrepčilo smo naredili po nekaj več kot 2 urah hoje do Vodnikove koče ( 1.817m ), ko se je pred nami v soncu že odprl razgled na Julijske Alpe.
|
Dom Planika 2.401m |
Pot nadaljujemo proti domu na Planiki ( 2.401m ). Veliko srečo smo imeli z vremenom. Vremenoslovci so za vikend napovedovali v gorah precej deževno vreme. Presenečeni smo opazili pri Vodnikovi koči, da so planine in hribi pred nami obsijani s soncem. Ko smo se bližali domu na Planiki, smo opazili, da je naš končni cilj za ta dan
|
Od koče na Doliču do Prehodavcev |
|
|
Dolina Sedmerih jezer |
|
Zapuščamo kočo pri Triglavskih jezerih |
( vzpon na Triglav ) v megli. Do koče na Planiki smo prispeli okoli 11 ure, torej smo za pot potrebovali dobrih 5 urah intenzivne hoje. Zaradi slabe napovedi, je bil dom skoraj prazen. Največ planincev je bilo iz Velike Britanije in ti so ravno sestopili iz Triglava. Hitro smo navezali stike in jih povprašali po razmerah na vrhu. Predvsem so bili presenečeni, da je ves čas vzpona na vrh Triglava močno in mrzlo pihalo. Oskrbnica doma nam je svetovala, da počakamo kakšno uro, da se med tem časom megla razkadi. Prosti čas v koči na Planini smo izkoristili za okrepitev in nastanitev. Med obedom smo radovedno pogledovali proti vrhu Triglava. Na našo srečo se je megla dokaj hitro dvigala, zato smo po dobri uri krenili proti vrhu.
Do vrha smo potrebovali nekaj več kot 1 uro, tako smo do Aljaževega stolpa prispeli ob 13 uri.
|
Iz koče na Planini pri jezeru |
Naslednji dan smo po zajtrku krenili proti koči na Dolič, se na kratko ustavili na čaj in pot nadaljevali proti Prehodavcih po dolini Sedmerih jezer do koče. Okolica dvojnega jezera, ki je velika redkost je dišala po čebuli. Kaj ne, vse okoli jezera je cvetel drobnjak s svojimi drobnimi vijoličnimi cvetki.
Pot smo nadaljevali do Planine Ovčarja se na kratko razgledali in nato pot nadaljevali do Koče na Planini pri jezeru, kjer smo tudi prespali.
V nedeljo zjutraj smo počasi spakirali in krenili proti planini Vogar in nato proti Stari fužini do Bohinja.
Vikend "napad" na Triglav smo preživeli v prijetni družbi z vodičem, ki nam je celo pot opisoval vrhove in poti, po katerih se bomo še vračali in "naskokovali"nove. Pozitivno presenečeni smo bili nad zahtevnostjo poti, pričakovali smo vsaj manjše bolečine, morda kakšen žulj, pa od vsega tega ni bilo nič.
Vsem pohodniko, ki se boste prvič podajali na Triglav, toplo priporočam pravilno obutev, napitke in prehranjska dopolnila za športnike, pozitiven in spoštljiv odnos do narave in hribov, kondicijsko pripravljenost ter srečo...Srečno!