Nedeljski pohod na Debelo peč 2.014 m

Debela pet in za nami Triglav

Nizki štart na Debelo peč

Sončne, jesenske nedelje je potrebno izkoristiti za pohode. Tokrat smo za pohod izbrali ne  preveč zahteven vzpon na Debelo peč. Izhodišče je bila planina Zajavornik. Dobri dve uri smo počasi hodili najprej po smrekovem gozdu. Pred nami se je prikazala planina Lipanca. Blejska koča na Lipanci je bila odprta, vendar smo se v njej ustavili šele po spustu.


Bolj smo se vzpenjali proti vrhu, več smo srečevali  z macesnom poraščen gozd.  Malo pred vrhom smo na levi strani opazili zasnežen Triglav in kočo pod Triglavom – Planiko. Zaradi jasnega in sončnega vremena smo videli daleč na avstrijsko stran in na drugi strani v dolini se je razprostrla  planina Javornik.

Dolina pod nami

Povzpeti smo se želeli še na vrh Brdo 2.008 m, kjer bi se povzpeli po nekaj klinih. Nekaterim našim pohodnicam ni bilo do takega vzpona, zato smo se počasi spustili v dolino.



Na koncu smo sklenili, da se na Debelo peč še vrnemo in prehodimo še bližnje vrhove.

Naslednja tura pa bo vzpon  na Ratitovec z 1.666 m višine.

Blejska koča na planini  Lipanca

Odkrivanje zanimivega mesta Salzburg

Mondsee

Malo z zamudo, a vendar bi poročal z najine zadnje turneje Salzburg in okolica.

Pelikani

Geiereck

Po lepi topli sončni jeseni, se je moralo ravno tisti dan, ko sva nastopila dopust, pokvariti vreme. Hladni val je povzročil snežne padavine do višine 500 m. Tako sva na poti proti severu, natančneje med predori Taurn in Katschberg doživela prve letošnje zimske razmere na cesti. Morali so celo orati. No, na srečo je bil najin cilj malo nižje.



Avtocesto sva zapustila pred Salzburgom in se usmerila proti vzhodu oz. jezeru Wolfgangsee, kjer je bil v kraju Abersee najin hotel. Žal sva zopet ugotovila, da je to kar precej (cca 35 km) iz Salzburga, zato je zamisel, da bi to prekolesarila padla v vodo. Po nastanitvi sva se glede na deževen dan kar z avtom odpeljala na ogled mest ob jezeru, in sicer: St. Wolfgang, od koder pelje gorska železnica na vrh in Strobl, ki je simpatično mestece. Voda v jezeru je bila še precej topla in je celo privabila nekaj kopalcev, jaz pa sem le roke namočil in se prepričal o toploti, saj je dan prej bila še prava kopalna sezona. Po sprehodu v dežju sva imela kar premočene čevlje.

Naslednji dan vreme ni kazalo dosti bolje, zato so tudi tokrat kolesa ostala na prtljažniku. Zapeljala sva se na drug konec jezera v St. Gilgen in nato do drugega jezera Mondsee in istoimenskim krajem. Spet kratek ogled mesta in nato okoli jezera do naslednjega Attersee, ki pa sva ga pustila za kdaj drugič, ter se zapeljala še do mesta Bad Ischl in nazaj v hotel na prenočišče.

Tretji dan pa je bilo že jasno, zato sva se odpravila v Salzburg, in sicer na južni del in se povzpela z vzpenjačo na Geirek, ter uživala v čudovitem razgledu. Nato je sledil še ogled živalskega vrta, ki je zelo prijeten in poln različnih živali, ter posestva Helbrun, kjer se da ogledati zelo zanimive "Wasserspiele", kjer iz množice šob šprica voda. Ostalo je le še toliko časa, da sva se povzpela še na grad, si ogledala muzej marionetnih lutk in muzej moderne pod gradom.

Četrti dan je bilo spet nekaj oblačnosti, vendar sva le uspela malo pred mestom stovoriti kolesa in napraviti nekaj (cca 40) km. Najprej sva se povzpela na Kapucinerberg in si še z druge perspektive ogledala mesto, nato pa zapeljala do parka Mirabellgarten in dalje na drugi konec do Maria Plain, kjer je zelo lepa cerkev. Popoldne pa sva se vrnila v center, kjer se je dogajalo nekaj sejmu podobnega.

In že je bil tu zadnji dan. Zapustila sva hotel in se odpeljala do Halleina, kjer sva si ogledala rudnik soli in keltsko vas. Namen, da si ogledava še Orlovo gnezdo, pa sva opustila. Vključila sva se na avtocesto in direktno na Karavanški predor in domov.

Prilagam nekaj slik, več pa jih je na zidu Facebooka.

Program izleta je potekal od 19. – 23. September 2011.
Foto material in tekst: Silvo in Ana Pirc