 |
| Ogled razstlinjaka kakusov |
V soboto 7. maja 2011 ob 8.00 uri smo skupina »pridnih telovadk«
z avtobusom krenile proti slovenski obali. Ob zaključku športne telovadbe sta nas organizirano odpeljali na izlet in pohod po Sečoveljskih solinah Mija in Alenka. Prva postaja z avtobusom je bila v Razdrtem, kjer smo spili nekateri prvo jutranjo kavico, se naklepetali in nato z avtobusom nadaljevale proti morju.
z avtobusom krenile proti slovenski obali. Ob zaključku športne telovadbe sta nas organizirano odpeljali na izlet in pohod po Sečoveljskih solinah Mija in Alenka. Prva postaja z avtobusom je bila v Razdrtem, kjer smo spili nekateri prvo jutranjo kavico, se naklepetali in nato z avtobusom nadaljevale proti morju.
Ustavile smo se v avtokampu Lucija in krenile peš po lepo urejeni sprehajalni poti mimo klopce na kateri je obeležje v spomin na pokojnega ultra maratonskega kolesarja Jureta Robiča.
 |
| Obeležje na klopi Juretu Robiču |
Sledil je ogled razstave kaktusov, vodena predstavitev nekaterih vrst kaktusov s pojasnili o gojenju in vzdrževnju.
Peš smo nadaljevali pot do vhoda v Sečoveljske soline. Sledil je ogled muzeja, ogledali smo si predstavitveni film o zgodovini solin, načinu pridelave soli in običajih takratnih solinarjev. Iz razgledne ploščadi je bil krasen razgled na solinarska polja in daljno okolico.
 |
| Žalostna podoba nekdaj solinarske hiše |
Pot smo nadaljevali po vzporedni peš in kolesarski poti ob solinah do mejnega prehoda Dragonja in nato še do enega muzeja. Pot po vročem soncu in prijetni družbi je bila nezahtevna. Za pot do muzeja pri reki Dragonji smo potrebovali 35 minut. Sledil je voden ogled hiše nekdanjih solinarjev ter predstavitev orodij in nekaterih običajev iz zgodovine. Presenečena sem bila nad lesenim orodjem, ki se do današnjega dneva ni spremenilo. Tudi sodobna priprava bazenov in žetev soli se danes opravlja z enakimi postopki kot nekoč. Orodje je leseno in po bazenih hodijo z lesenimi natikači
(taperini).
(taperini).
 |
| Peš pot iz Lucije ob morju |
Proti mejnemu prehodu Dragonja smo se vrnili po isti poti in se na kosilo odpravili na turistično kmetijo Mahnič. Okrepčani smo si ogledali še vinsko klet turistične kmetije. Presenetile se nas gostinske cene vina Refošk in Malvazija.
Slovensko Istro smo zapustili ob 7.00 uri in se odpravili proti domu. Izlet je bil organiziran fantastično, vodenje s predstavitvijo in zgodovino solin pa vsebinsko in zanimivo podan že na avtobusu.
Za čudovit preživet dan se moram zavaliti vsem 22 udeleženkam izleta, še posebej pa Miji, ki je izlet organizirala ter Alenki, ki nas vsako sredo v šolski telovadnici potrpežljivo vodi pri rekreaciji.
Srčno upam, da bomo še telovadili in se družili…
