Potovanje in kolesarjenje ob Donavi

Kolesarjenje in popotovanje ob Donavi sta nam prijazno odstopila naša lunina pohodnika Ana in Silvo Pirc.

Ponedeljek 16.5.2011

Zgodnje vstajanje in glede na vse zvečer pripravljeno odhod ob 5,30 uri v smeri Maribora.

Ob 7,10 prihod v Pekre, kjer sem bil dogovorjen za parkiranje avtomobila za čas potovanja.

Od tu na ŽP z dobro otovorjenimi kolesi. Ureditev formalnosti in vkrcanje na vlak, ki je odpeljal proti Dunaju ob 8,19. Kolesa sta bila kar malo prevelika za pripravljeno mesto, zato sta malo gledala na prehod, vendar pa se je dalo hoditi mimo.

Prihod na postajo Wien-Meidling, ki začasno nadomešča Südbanhof, smo prispeli ob 12,00. Pri izstopanju je nastal problem, ker so bila izhodna vrata v okvari in je bilo potrebno kolo peljati čez ves vagon na drug izhod. Po začetnih orientacijskih težavah in s pomočjo mimoidočih sva uspela najti Westbahnhof in ulico Felberstrasse, kjer sva imela rezervacijo v hostlu Do Step Inn. Po ureditvi sobe je ob 14. uri sledilo kolesarjenje po mestu. Najprej do Schönbruna. Kolesa pustiva pri enem izmed vhodov in peš po parku. Tu naju ujame tudi manjša ploha.

Nato spet na kolo in po eni glavnih ulic Maria-hilferstrasse v center, kjer se nahajajo pomembne stavbe (muzeji, parlament, mestna hiša itd.). Tu sva še enkrat morala koristiti nadtrešek, saj je dež malo opral prašne ulice. Ko je prenehalo, se je pa precej ohladilo in naju je kljub dodatnemu oblačenju kar malo prezeblo. Začelo se je mračiti in že sva morala spet usposobiti orientacijo, da sva ob 21 uri prispela nazaj v hostel. (28 km)

Po pripravi večerje v kuhinji, ki je namenjena vsem v hostlu in malo pogleda na internet, je sledilo spanje, ki je bilo kar solidno in mirno, čeprav je bila šestposteljna soba.

Torek 17.5.2011

Po lastno pripravljenem zajtrku sva ob 9. uri krenila po že znanih ulicah do Pratra. Zabavišče je v glavnem samevalo, saj ni bilo nič interesentov. Pot naju je potem vodila preko Donave v novi del mesta Wien, kjer so visoke stolpnice, ena pa je še v gradnji. Pogled na gradbišče je zanimiv. Nadaljevala sva v Donau park, kjer sva se za vrhunec povzpela na stolp Donauturn in si z visokega položaja ogledala okolico. Dvigalo stane 6,90  EUR/os. Po daljši vožnji po Donavskem otoku, prečkava reko na enem izmed številnih mostov. Kljub dobrim označbam kolesarskih poti, sva spet kar večkrat zašla in morala spraševati, ter se s pomočjo zemljevida orientirati. Bila je že popoldanska ura, ko po malo bolj strmi poti doseževa Grinzig – zeleni, vinorodni predel. Ob Grinzigweg sva opazila trte, ki so imele ploščice z napisi raznih slavnih oseb. Najbrž so jih leti ob obisku kraja posadili. Kraj je znan tudi po vinu, zato ga je bilo treba v stari gostilni tudi degustirati. Glede na to, da je bila ura že 18, sva se spustila nazaj proti centru in do hostla. Si pripravila večerjo (juho Knor in kupljeni pečeni piščanec). Sledil je kratek pogovor s sostanovalko iz Münchna in spanje do 6 ure. 52 km

Sreda 18.5.2011

Vstajanje ob 7. uri, priprava prtljage, nakup malice v Hofru in na Westbahnhof – vlak za Passau ob 8,44. Po prijetni vožnji in klepetu z gospo z Dunaja, sicer rojeno v Beogradu, sva prispela v Wels, kjer je bilo potrebno presesti na drug vlak. Dosedanji je imel vagon za kolesa posebej, naprej pa tako, da smo jih imeli pri sebi na posebej za to prirejenem vagonu (kolesa na obešalnikih, sedenje pa na zložljivih klopeh ali pa malo stran v kupejih). Po prihodu v Passau ob 12,08 sva si najprej zagotovila prenočišče v hostlu Jegendherberge, ki je v stavbi graščine na vzpetini nad mestom. Strmina je taka, da se ni dalo speljat, pa je bilo treba peš. Po tuš osvežitvi sva se spustila nazaj v mesto in ga prekolesarila podolgem in počez (20 km). Povzpela sva se celo na drugo stran preko reke Ihn do Mariahilfer cerkve, od koder je lep razgled. Zanimivo pa je tudi stopnišče nazaj v dolino, ki je kot nekak tunel obložen z verskimi slikami. Čas je hitro mineval in že se je zmračilo, ko sva zopet pririnila do hostla. Na razgledni točki sva užila še lep pogled na nočni Passau in dočakala čudoviti vzhod polne lune.

Četrtek 19.5.2011 

Štart ob 9,00 – preko mosta čez Ihn in po desni strani Donave do Wesenutra (zadnji del poti poteka po dokaj prometni cesti). Nato pa čez most in po levem bregu do znane zanke, kjer moraš s čolnom preko (1,5 Eur) ali pa po celem ovinku (4 Eur). Dalje po desnem bregu do Aschach an der Donau, kjer sem na jezu elektrarne opazoval, kako ladja prehaja preko zapornic s spuščanjem, oz. dvigovanjem gladine. Nato pa še naprej po desnem bregu do Linza (110 km). Potrebovala sva spet orientacijske sposobnosti in jezik, da sva po strmi cesti prispela do hostla iz že znane verige International hostel, si najela sobo in po tuširanju vrnila nazaj v center mesta. Ogledala sva si nekaj znamenitosti, med drugim precej zanimivo računalniško vodeno osvetlitev stavbe pri mostu. V pasaži trgovskega centra sva slučajno naletela tudi na predstavo orientalske umetnosti (fakir, trebušne plesalke, požiralec ognja, poziranje s kačami ipd.). Na trgu v starem delu pa prisluhnila čedni sopranistki. Ob 23. uri sva se vrnila na spanje.

  Petek  20.5.2011

Po obilnem samopostrežnem zajtrku ob 9,00 nadaljevanje poti po levem bregu čez lep park, kjer si mnogi poiščejo jutranjo rekreacijo (tek, rolanje, nordijska hoja, kolesarjenje, igre z žogo, sprehodi s psi itd.). Pri Abwindu se pot razcepi. Po nasvetu prisotnih kolesarjev sva se odločila za baje lepšo varianto preko jeza po desnem bregu in nato s čolnom v Mauthausen. Če bi šla po drugi poti, bi se peljala mimo koncentracijskega taborišča, tako pa bi se morala približno 3 km vračati in to še v hrib. Odločila sva se, da zaradi pomanjkanja časa to preskočiva in nadaljujeva po levi strani do Naarn im Machlande, kjer je zaradi gradbišča na nasipu, zapora kolesarske poti, urejen pa je obvoz, ki podaljša za 18 km, do Wallsee. Tu se preko jezu elektrarne zopet preseliva na desni breg, ki pa ga zapustiva malo pred Grein-om preko mostu. V Greinu kratka "pivo pauza" in malica na zaključni prireditvi pohodnikov (v 12 dneh-365km-20.000vm), nato pa dalje po levem bregu ob prometni cesti. Lahko bi se sicer spet prepeljala s čolnom in imela mirnejšo vožnjo, a bi bil spet strošek. Ura je bila že kar pozno (17,30), zato sem po GSM že v naprej rezerviral prenočišče v Melk-u (zopet hostel). Do tja je bilo še dobrih 20 km. Skupaj je bila dnevna etapa dolga 125 km. Bila sva zelo utrujena, zato je sledil le kratek sprehod po mestu.

Sobota 21.5.2011

Zajtrk je bil šele ob 8,00, zato sva hostel zapustila ob 10.tih. Ogledat sva si šla znameniti Stift (muzej, cerkev, park), ki se ga ogleda v sezoni tudi po 3000 ljudi dnevno, ki se pripeljejo z ladjami. Pot naju je potem vodila dalje po desni strani proti Kremsu. Slikovita pokrajina s sadovnjaki in vinogradi.  Posebno sem bil presenečen nad velikem nasadom bezga (drevesa z debelimi debli). Tudi promet ladij na Donavi se je povečal. Velike potniške ladje s kabinami in tudi precej potniki. Malo pred Kremsom sva zopet menjala breg. Na nebu so se pojavili temni oblaki in tudi grmelo je, zato je bila odločitev, da to etapo zaključiva pri 42 km. Ker hostel po izgledu ni ustrezal, sva se vrnila 1,5 km nazaj v Stein in najela sobo pri stari gospe- Gasthaus Stasny Melani, Steiner Landstrasse 22, Krems/Stein. Imajo tudi prodajo doma pridelanega vina. Sledil je še ogled starega dela Kremsa, kjer se je ravno odvijal fest z muziko in predstavitvenimi štanti. Tu je bilo še malo plesne rekreacije. Prileglo se je malo počitka od kolesarjenja. Napravila sva tudi plan za naprej in na ŽP že tudi kupila karte za vlak Dunaj-Maribor. Zaradi koles je potrebna namreč rezervacija nekaj dni v naprej.

Nedelja  22.5.2011

Po obilnem zajtrku in pogledu na karto je bila sprejeta odločitev za nadaljevanje po levem bregu. Po petih kilometrih mestnih ulic prispeva na obrežje, nato pa 15 km do elektrarne Altenwörk in preko jezu spet na desno stran. Malo naprej je bilo ob manjši jedrski elektrarni EVN (delno tudi sončna in pa izobraževalni center) prijetno gostišče Bärndorferhüte, kjer se je že prileglo hladno pivo. Dan je bil jasen, sonce toplo, le veter v prsa je malo upočasnjeval histrost. Preko Tullna, kjer sva si na hitro od zunaj ogledala stavbe in si v doslej prvem informacijskem centru nabrala nekaj literature – prospektov in zemljevid za predel do Dunaja. Ob poti naprej so bila večja naselja lepih počitniških hišic z urejeno okolico in tudi bazenčki. Ni manjkalo tudi manjših marin z dobrimi čolni. Bolj sva se bližala Dunaju, bolj je bilo obrežje živahno, saj je bila nedelja in veliko ljudi pride iz mesta v naravo. Predvsem je to videti na Donavskem otoku, kjer se ukvarjajo z raznimi športi, imajo piknike in se tudi že kopajo. Naletela sva  ravno na prireditev "spuščanje zmajev". Bilo je zanimivo pogledati v nebo, ki je bilo prekrito z zmaji raznovrstnih oblik in barv. Ker sva vozila po obalni poti, sva spregledala oznake in malo zašla. Znašla sva se na nekaj kilometerskem predelu FKK plaže in to izkoristila za kratko osvežitev v Donavskem kanalu. Po usmeritvi nazaj na pravo pot sva se peljala mimo velikih rezervoarjev goriva v Lobau (centralno skladišče SCHEEL in OMV). Od tu dalje pa se pokrajina spremeni v sama polja z urejenim namakalnim sistemom (krompir, pšenica, koruza, jagode, zelje itd. ). Po približno 10 km prispeva do okrepčevalnice Schönau, kjer je DJ Johan še vedno vrtel prijetno glasbo, čeprav je bila prireditev "Srečanje traktorjev" že končana. Ura je bila že 19 in treba je bilo že misliti na prenočišče. Smerokaz naju je usmeril do Mahnsdorfa, a žal je bilo tam že zasedeno. Morala sva naprej do Ortha. Tu sva na Schwarzekerweg 4 pri Marchfelder  Pension Johann Kianek dobila doslej najlepšo sobo (brisače, TV in zajtrk) za 22 EUR/os. Na večerjo sva šla v center pri gradu v Gasthaus Binder, kjer sva imela še brezplačen koncert žabjega zbora. Števec je pokazal 115 km.

Ponedeljek 23.5.2011

Vožnja mimo gradu v centru kraja in dalje na levi nasip Donave. Prečkala sva naravni park, zato najbrž tudi pot ni bila več gladek asfalt, temveč bolj podobna makadamu. V Hainburgu sva preko mosta prešla na desni breg, se malo popeljala po mestu in nadaljevala v Bratislavo.

Relacijski km kažejo 43 .

Po mostu z razgledno ploščadjo sva zapeljala v stari del Bratislave. Najprej sva se pozanimala o možnostih povratka nazaj na Dunaj, potem pa še v turističnem biroju povprašala za prenočišča. Svetovali so nama tri hostle. Po ogledu le teh sva ugotovila, da so sorazmerno dragi, predvsem dodatek za kolo. Iskala sva naprej in našla zelo lep nov hostel Taurus (lastnika iz Ukrajine), ki je bil tudi cenovno zelo ugoden. Odložila sva le prtljago in pričela s kolovratenjem po mestu. Pogledat sva šla na železniško postajo in se odločila, da se ne vračava z ladjo, temveč kar z vlakom (11 EUR/os.+1 EUR kolo). Potem sva se povzpela še na grad in na hrib, kjer je velik spominski park  padlih v 2.svet.vojni. Potem naju je slaba orientacija in zgrešena logika malo zmedla, tako da sva potrebovala spet malo več časa, da sva našla nazaj v center. Na priporočilo receptorke v hostlu sva poiskala še "Slovak pub" in okusila tri tradicionalne jedi (recepti starih mam) in vse poplaknila s pivom. V hostlu sva se nato osvežila pod tušem in se še peš odpravila na grad, ter uživala ob nočnem pogledu na mesto. Prejšnjim km dodam še 25.

Torek  24.5.2011

Po zajtrku ob 8,00 so nama na recepciji svetovali ogled dveh točk:

- Biofarma SALAŠ

- Jezero "Zlaté Piesky", ki pa leži na vzhodnem delu Bratislave, vendar sva do njega vozila kar nekaj ur, saj so naju mimoidoči pošiljali v različne smeri. Ko sva končno prispela, se je zelo prileglo kopanje, hrana (zavrnjen premalo pečen krompir in negostoljubnost natakarjev) in pivo. Vožnja nazaj v center je bila hitrejša, še nočni ogled živahnih ulic in konec dneva.

Števec je ta dan obrnil še nadaljnih 70 km.

  Zadnji dan: sreda 25.5.2011

Po zajtrku ob 9,00 in poslovitvi od lastnika hostla kolesarjenje do ŽP na vlak za Dunaj (9,35). Med vožnjo z vlakom, nama je razgled skozi okno razkrival pokrajino z mnogoštevilnimi vetrnimi elektrarnami. Tolikšnega števila doslej še nisem videl. Po izkrcanju z vlaka sva se podala še v dunajsko četrt Belvedere in se sprehodila po znamenitem parku. Sledil je zopet orientacijski trening in končno prispetje na postajo Wien-Meidling. Ob 14,02 z vlakom za Maribor zapuščava Dunaj.

 

Pot je lepo urejena in dobro označena, razen Bratislave z okolico, kjer so ceste porazne. 
Ana in Silvo Pirc priporočata kolesarsko popotovanje vsem tistim, ki ljubijo dinamične in aktivne počitnice. Kar nas pa najbolj veseli, vreme jima je odlično služilo.