 |
| Pot iz Ferjanke do Podolnice |
 |
| Romanska cerkev sv. Urha |
V soboto 26. februarja smo krenili z Brezovice z avtomobili do Loga in skozi Mole z avtomobili nadaljevali po dokaj vzpenjajoči se gozdni poti na parkirišče na Ferjanki. Za lunin pohod ob zadnjem krajcu smo si izbrali nekoliko daljši pohod z Loga na Koreno. Koreno nad Horjulom je zelo obiskana pohodniška točka. Naš vodič tokratnega pohoda si je izbral pot, ki nas je vodila s Ferjanke do Podolnice in vzpetine, na kateri se je v jutranjem sončku prikazala manjša cerkvica sv. Urha z lesenim prehodom nad obokom obzidja. Podoben lesen prehod smo opazili na obzidju Blejskega gradu. V času turških napadov so line služile za zlivanje kropa po oblegovalcih. S sv. Urha smo jo mahnili proti Prošci, kjer smo prečkali cesto iz Zaklanca proti Polhovemu Gradcu, kjer smo imeli na izbiro dve poti: strmo za 50 minut ter položnejšo (1,5 ure). Izbrali smo strmejšo in v dobri uri in prispeli na jaso ter po snegu nadaljevali do prvega zaselka na Koreni.
 |
| Po snegu na Koreno |
Zimsko jutranje sonce je obsijalo pred nami cerkev sv. Mohorja in Fortunata s staro lipo. Zadnji del poti gre torej po asfaltu, cesta nas je pripeljala do Turistične kmetije na Korenu
Pr' Lenart. Sprehodili smo se po vasi do cerkve sv. Mohorja in Fortunata, kjer je tudi ogromen križ ter klopci z razgledno ploščo ter vpisna skrinjica z žigom. Dobre tri ure smo potrebovali, da smo prispeli do Korene na nadmorski višini 729 m. Cerkev sv. Mohorja in Fortunata izhaja iz 14. stoletja in jo omenja Valvazor v svojih knjigah. Cerkev je zgrajena v romanskem slogu. Zvonik je narejen v poznejšem baročnem slogu. Zvonovi v cerkvi so še vedno aktivni in so ravno v času našega obiska na Koreni odbili poldan. Zanimivo je, da je zvonik pokrit z lesenimi skodlami. Opazili smo, da je zvonik na nekaterih mestih potreben nujnega popravila.
Pr' Lenart. Sprehodili smo se po vasi do cerkve sv. Mohorja in Fortunata, kjer je tudi ogromen križ ter klopci z razgledno ploščo ter vpisna skrinjica z žigom. Dobre tri ure smo potrebovali, da smo prispeli do Korene na nadmorski višini 729 m. Cerkev sv. Mohorja in Fortunata izhaja iz 14. stoletja in jo omenja Valvazor v svojih knjigah. Cerkev je zgrajena v romanskem slogu. Zvonik je narejen v poznejšem baročnem slogu. Zvonovi v cerkvi so še vedno aktivni in so ravno v času našega obiska na Koreni odbili poldan. Zanimivo je, da je zvonik pokrit z lesenimi skodlami. Opazili smo, da je zvonik na nekaterih mestih potreben nujnega popravila.
 |
| Na jasi pred Koreno |
Dobro okrepčani smo pot nadaljevali pohod po položnejši poti do Prošce, kjer smo po gozdni poti krenili proti Ključa. Na nekaterih odsekih smo naredili kratke postanke, da je skupina pohodnikov zopet hodila v koloni. Ker je pot za nekatere postala prenaporna, smo tik pred zadnjim vzponom na Ključ obrnili v desno proti dolini – v Brezje.
 |
| Cerkev sv. Mohorja in Fortunata iz 14. stoletja |
 |
| Slupinska slika pod križem na Koreni |
 |
| Naša četica |
Pohoda se je udeležilo kar nekaj pohodnikov, starejših od 70 let in ti so bili vedno na čelu kolone. Nekoliko mlajši smo jim seveda z nekaj več mukami le sledili. Tokratnega pohoda se je že drugič udeležila ga. Marija iz Begunj na Gorenjskem s sinovoma. Čeprav ni lepo razkrivati starosti pri ženskah, tokrat moramo narediti izjemo. Pri svojih 75 letih je navdih in vzor drugim pohodnikom. Navdušila nas je njena mladostna energija, veder obraz in prešeren smeh. Takih pohodnikov si lahko samo želimo v svojih vrstah, da nas od časa do časa opozorijo, da zdravo življenje, optimizem in gibanje – človeka osrečujejo in pomlajujejo.
Fotografije: Simon
Lektoriranje in vodenje: Franci
Opis poti: Zdenka
