V soboto, 12. marca smo izkoristili ugodne vplive prvega krajca v znamenju Raka. Ob 7.30 smo se zbrali na našem starem mestu pred gasilskim domom na Brezovici. Z osebnimi avtomobili smo se zapeljali skozi Dobrovo do Polhovega Gradca in naprej do vasi Setnice v Mačkovem grabnu. Ob cesti smo pustili avtomobile in v hladnem zimskem jutru smo krenili do Kozjekove domačije, od tam pa po nekoliko blatni gozdni poti proti goli kraški gmajni. Pot se naprej spusti, nato pa prešla do grebena po katerem smo nadaljevali pot z nekaj krajšimi vzponi in spusti. Ob poti opazimo grmičevje brina, šipka, groga in grmovnice, ki so značilne za kraški svet. Večina poti nas je jutranje sonce lepogrelo. Nekaj metrov pred vrhom pa smo bili deležni hladnega vetra, ki nam je prinesel še meglo. Kar hitro smo se spustili v dolino po dokaj široki gozdni poti do turistične kmetije na Gontah. Od tam pa na Grmado po severni poti. Imenujejo jo tudi lovska pot in ni najbolj primerna za zimski letni čas. Sneg in mokra travna ruša sta bili dokaj drseči. Previdno smo morali prečkati ta del pobočja. Uspešno smo prehodili zelo zahteven del severne strani Grmade in prispeli na pobočje, kjer se nam je v dolini pogled ustavil na cerkvi sv. Uršule.
Ogledali smo si cerkev, ki je bila prvič omenjena leta 1526 in stoji na enem izmed najlepših krajev v Polhograjskem hribovju. Pravokotna ladja je verjetno iz prve polovice 16. stoletja. Cerkev krasi lep zlati oltar s kipom sv. Uršule. Leseni kor je iz okoli leta 1800, prižnica pa iz prve polovice 19. stoletja.
Cerkev obdaja nizek zid v bližini stoji mogočna lipa. Okolica cerkvice je obdana s travo in drevjem. Pogled v daljavi se zopet ustavi na Grmadi.
Po ogledu cerkvice smo se dokaj nezahtevni gostje ustavili v najbližji kmetiji odprtih vrat. S postrežbo pri turistični kmetiji pr Mhačk smo bili zadovoljni, nekoliko manj s cenami. Telečja obara z dvema koščkoma mesa je stala 4€, moja vodena jota brez klobase tudi 4€. Cene brez alkoholnih pijač v mejah normale.
Čez dobro uro se odpravimo po široki, gozdni poti nazaj proti Mačkovemu grabnu. Ustavimo se še na hladno pivo in sok pri nekdanjemu sodelavcu našega pohodnika. Ljudje v tej dolini so prijazni in pohodnikom, ki se ne znajdejo radi pokažejo pot. Poklepetamo, se odžejamo in krenemo do parkirišča - naše izhodiščne točke.
Naš lunin pohod ob prvem krajcu smo tako zaključili ob 14.30 uri. Prvi krajec je bil ta dan viden tudi podnevi. Izlet je bil odlično voden, ta naloga je pipadala Franciju, dokumentarec z video kamero pa je posnel Simon.
Na Tošč 1.021m se bomo še podali in na novo bomo odkrivali vedno neprehojene poti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar