Za pohod ob marčevski polni luni smo si izbrali izlet na Nanos, pravzaprav na Plešo. Ob poletnih mesecih se na poti proti morju radi oziramo na planoto, ki jo opazimo iz avtoceste. Ob 8.00 uri smo se zbrali na našem starem zbirnem mestu, na parkirišču občine Brezovica. Porazdelili smo se v avtomobile in krenili proti Razdrtem. Nanos je hribovje, ki se med Podkrajem in Razdrtim strmo dviguje nad vzhodnim delom Vipavske doline in jo tako ločuje od Postojnske kotline. Najbolj izrazit vrh Nanosa je Pleša. Krenili smo po lažji in položnejši poti do Vojkove koče. Za pot do Vojkove koče smo potrebovali dobri 2 uri. Hodili smo dokaj počasi, klepetali, slikali okoli sebe in lovili spomladansko jutranje sonce. Nekaj 100 metrov pred Vojkovo kočo (1240 m) je močneje vlekel severnik in nosil meglice v dolino.
Okrepčali smo se z doma pripravljenimi sladicami in jedmi na žlico. Po daljšem postanku v koči smo se spustili do cerkve sv. Hieronima na Nanosu. Cerkev stoji na višini 1019 m, na travnati planoti in je oddaljena samo 30 min od Vojkove koče. Že sama zunanjost cerkve je vredna ogleda in je stala že v 14. stoletju.
Cerkev sv. Hieronima na Nanosu je bila po vojni močno zapuščena in celo izropana.
Ustno izročilo pravi, da so tržaški mornarji v prejšnjih stoletjih vsako leto darovali cerkvi olje, da je v njej ponoči gorela luč, po kateri so se ladje na morju in tihotapci ponoči lahko orientirali.
Okoli 13.00 ure smo počasi krenili iz Pleše proti Razdrtemu. V dobri 1.5 uri smo se bližali parkirišču pod Nanosom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar